V sredo, 14.9.2011 so si članice kluba Soroptimist International Maribor ogledale arheološke raziskave na Piramidi. Potek raziskav sta prijazno razložili arheologinji Mira Strmčnik Gulič in Mateja Ravnik. Za arheologijo je eno najbolj zanimivih obdobij, povezanih z zgodovino Maribora, čas srednjega veka, ko je na griču, danes poznanem kot Piramida, stal grad, po katerem je mesto dobilo ime. Grad Marchburg=Marchpurgh=Mejni grad=grad mejne marke) so postavili konec 11. stoletja in v tistem času je bil največja trdnjava na Slovenskem. Pod gradom se je v 13. stoletju razvil srednjeveški Maribor, sama utrdba pa je počasi začela izgubljati strateški položaj in propadati. Grad Marchpurgh je omenjen v pisnih virih, doslej pa ga v celoti še niso raziskali in dolgo se ni vedelo, ali so na Piramidi sploh še kakšni njegovi ostanki. Iz pisnih virov je znano, da je po pregonu Madžarov v Pesniško dolino in ustanovitvi podravske mejne grofije okoli leta 970 med habsburškim Ptujem in Lipnico nastala praznina. Ko je grof Bernard Spanheimski leta 1096 osnoval velike gospodarske enote Radgona, Maribor, Bistrica in Konjice, so na Piramidi postavili grad, da bi varoval prometno vozlišče pod njim. Poimenovali so ga Marchpurgh oziroma »grad v marki«. Leta 1528 je vanj udarila strela in je zagorel, menjavali so se različni lastniki, vzporedno pa je pridobivala na veljavi naselbina, ki je zrasla pod njim. Tako je grad začel propadati in v 18. stoletju se je do konca zrušil. Na vrhu 386 m visokega griča, ki se vzpenja nad mariborskim mestnim parkom, so v spomin na grad najprej iz njegovih ostankov postavili kamnito piramido, po kateri je grič dobil ime, a je vanjo udarila strela in jo porušila. Ko tega spomina ni bilo več, so se odločili postaviti kapelico, ki stoji še danes in s svojim zvončkom želja vsak dan privablja veliko ljudi. Obiskovalci Piramide si z zanimanjem ogledujejo potek izkopavanj, saj so zidovi ponekod zelo dobro ohranjeni in segajo tudi do dva m globoko. Zato ima projekt poleg zgodovinske tudi pomembno gospodarsko vlogo, saj je Piramida izjemno atraktivna točka in njegova realizacija pomeni dolgoročno naložbo v turizem. V sredino 13. stoletja strokovnjaki datirajo pečatnik, ki so ga jeseni 2010 odkrili v okviru arheoloških izkopavanj. Pečatnik je povezan z zgodovino gradu, saj je, kot sklepajo po grbu plemiške družine, ki je imela funkcijo ministeriala oziroma upravnika gradu, pripadal Ulriku Mariborskemu, ki je na tem območju deloval okoli leta 1250. Po smrti ministerialov so njihove pečate uničili. Prav pečatnik štejejo arheologi za najpomembnejšo najdbo med tistimi, ki so jih razkrila lanska arheološka izkopavanja. Tako pečatnik kot tudi druge najdbe so za arheologe pomemben vir razumevanja zgodovine gradu. Našli so tudi precej posode iz različnih obdobij, dobro je ohranjena tudi arhitektura gradu, saj so v najglobljih temeljih ohranjene še prazgodovinske strukture.

                                                     

Maribor, 25. september 2011    

Avtorica prispevka: Irena Sapač